Na primorski avtocesti se vrstijo nesreče: na območju delovne zapore jih je bilo 47 v dveh mesecih

Primorska avtocesta je bila zaradi nesreče v območju delovne zapore pri Postojni danes ponovno zaprta od zgodnjega jutra. Včeraj se je v bližini, sicer ne na območju zoženja, zgodila nesreča, v kateri je bilo poškodovanih osem oseb.

Od začetka marca, ko je Dars na tem delu avtoceste začel z obnovitvenimi deli ter uredil delovno zaporo in zoženje cestišča, se je zgodilo že 47 prometnih nesreč.

Problematičen odsek

Da je odsek, na katerem zaradi obnovitvenih del velja spremenjen prometni režim, zelo problematičen, smo pisali že pred nekaj tedni, ko se je v le nekaj dneh zgodilo sedem nesreč.

Gre za odsek primorske avtoceste A1 med počivališčem Ravbarkomanda in priključkom Razdrto. Tam Dars po zimskem premoru od začetka marca nadaljuje obsežna obnovitvena dela, ki so jih začeli lani. Med drugim bodo porušili most čez reko Pivko in zgradili novega.

Promet v dolžini približno treh kilometrov poteka dvosmerno po eni polovici avtoceste, po dveh zoženih pasovih v vsako smer, proti Kopru in proti Ljubljani. Smerno vozišče proti Ljubljani je v celoti zaprto za promet.

V območju zapore je desni vozni pas širok tri metre, levi pa zgolj 2,3 metra. Takšna prometna ureditev bo predvidoma veljala do sredine julija 2026, so ob ureditvi zoženja napovedali pri Darsu.

Nesreče se vrstijo

Na območju delovne zapore je koprska policija od 1. marca do vključno včeraj obravnavala 47 prometnih nesreč. V smeri proti Kopru so med Ravbarkomando in Razdrtim obravnavali 21 nesreč. Nihče ni bil poškodovan, nastala je le materialna škoda. Najpogostejša vzroka prometnih nesreč sta bila varnostna razdalja in prednost na križišču.

V obratni smeri, proti Ljubljani, pa so obravnavali 22 prometnih nesreč. V 20 nesrečah ni bil nihče telesno poškodovan, v eni nesreči je ena oseba dobila lažje poškodbe, v drugi pa je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Najpogostejša vzroka sta bila neprilagojena hitrost in nepravilni premiki z vozili.

Po pozivu policije zaprli uvoz Postojna

Poleg tega so se v času zapore zgodile še štiri prometne nesreče na uvoznih in izvoznih krakih priključka Postojna.

Policija je sredi aprila Dars pozvala, naj vzpostavi prometno ureditev, ki bo zagotavljala pričakovano raven varnosti in pretočnosti ter hkrati varno izvajanje del.

Vključevanje v območje delovne zapore na tem območju je bilo namreč izjemno nevarno, saj so vozniki zapeljali neposredno v gost promet, brez pospeševalnega pasu. Dars je nato 16. aprila zaprl uvoz Postojna na avtocesto proti Kopru, obvoz pa uredil po vzporedni regionalni cesti do priključka Razdrto.

A zapora uvoza ni zadostovala – na območju so se nesreče ena za drugo dogajale tudi zatem.

"Vozite v zamiku"

Hitrost v zapori je omejena na 60 kilometrov na uro, ki pa jo po pričevanjih mnogi vozniki prekoračijo. Poleg zapore je postavljen prometni znak "vozite v zamiku". Kot pravijo v Prometnoinformacijskem centru, ob taki razporeditvi promet skozi zaporo z zoženima pasovoma poteka varneje in bolj tekoče. "Če ne vozite čisto vzporedno, temveč rahlo zamaknjeno, zmanjšate možnost nesreč in promet teče bolj gladko," so pojasnili.

Vozniki so na družbenih omrežjih opozorili tudi, da večja, predvsem tovorna vozila, ne morejo voziti zgolj po svojem pasu, ker je ta preozek in bi na prometnih znakih, ki so preblizu vozišča, lahko polomili stranska ogledala

Spremenjena prometna ureditev bo predvidoma veljala do sredine julija, so navedli pri Darsu.

Kako v zoženju vzpostaviti reševalni pas?

Če pride do zastoja, je treba vzpostaviti reševalni pas, in sicer tako, da se postavimo skrajno levo in skrajno desno ob rob vozišča, na sredini pa pustimo prostor za intervencijska vozila.

Kako to storiti v območju delovne zapore, kjer odstavnega pasu ni, ostala dva pa sta ožja kot sicer? Anže Albreht iz Zavoda Reševalni pas svetuje, naj se vozniki v takem primeru ne ustavljajo vzporedno, ampak se na dovoljšnji varnostni razdalji razporedijo cikcak. "Tako lahko intervencijske službe cikcakajo vmes. To je v praksi resda težko izvedljivo, a če se vozniki tega vsaj zavedajo, lahko pripomorejo k vzpostavitvi intervencijske poti," pravi Albreht.

Ob deloviščih, kjer sta dva zožena pasova, lahko ponavadi intervencijske službe dostopajo do kraja nesreče z obeh strani. "Pri nesreči, ki se je zgodila danes zjutraj, pa je bil problem, da je prevrnjeni tovornjak zaprl vozišče v obe smeri," opisuje Albreht.

Spodnji posnetek prikazuje, kako se je gasilskemu tovornjaku uspelo prebiti skozi ozek prehod med avtomobili, ki so se kljub zoženju trudili postaviti ob skrajna robova. "Šlo je na milimetre," je povedal Albreht.

Kaj lahko storijo vozniki

Kot pravi Albreht, je včerajšnjo prometno nesrečo povzročil voznik, ki je na odseku, kjer so zastoji pogosti, vozil precej prehitro. "Voznik, ki se je zaletel v vozila pred sabo, očitno ni gledal na cesto, vozil pa je občutno prehitro," pravi. Prav tako je po njegovih besedah očitno, da prometne signalizacije ni upošteval voznik tovornega vozila, ki je povzročil današnjo jutranjo nesrečo, saj se sicer ne bi prevrnil.

Ob zoženjih je treba voziti še toliko bolj previdno in upoštevati prometne znake. "Največ je v rokah voznikov," je izpostavil Albreht. "Po zoženih pasovih je mogoče voziti. Če to vsi počnemo varno, do zapletov ne prihaja. Takoj ko gre en voznik čez meje svojih sposobnosti, pa manevrskega prostora za reševanje situacije ni," je opozoril.

Da se v takih razmerah še posebej pokaže, kako pomembno je, da ravnamo umirjeno, strpno in odgovorno drug do drugega, so zapisali tudi na profilu NaPoti.

"Z doslednim upoštevanjem omejitev hitrosti, z ohranjanjem varnostne razdalje in s spoštovanjem prometne signalizacije ne skrbimo le za svojo varnost. S tem prispevamo k bolj tekočemu prometu, manj nenadnim zaviranjem in predvsem k manjšemu tveganju za prometne nesreče," so zapisali in pozvali k strpnosti, pozornosti in odgovornosti drug do drugega.